Dojenček je prej lepo spal, zdaj pa se ves čas zbuja. Kaj se je zgodilo?

Še prejšnji teden je vaš dojenček spal po pet ali šest ur skupaj. Morda ste že začeli verjeti, da so najtežje noči za vami. Potem pa se je nekaj spremenilo. Nenadoma se zbuja vsako uro ali dve, težje zaspi, zahteva več bližine in zdi se, da nič več ne deluje tako kot prej. Prvo vprašanje, ki si ga zastavi večina staršev, je povsem razumljivo: »Kaj smo naredili narobe?« Naj vas takoj pomirim. Zelo verjetno ničesar.

Otroško spanje ni ravna črta

Ena največjih zmot o otroškem spanju je predstava, da se mora ta z vsakim mesecem samo še izboljševati. Novorojenček se pogosto zbuja, trimesečnik nekoliko manj, šestmesečnik pa naj bi že lepo spal. Tako nekako si predstavljamo, kajne? Resničnost je precej manj urejena. Otroški spanec se skozi razvoj spreminja. Obdobja mirnejših noči se lahko izmenjujejo z obdobji pogostejšega prebujanja, tudi pri otrocih, ki so prej spali povsem zadovoljivo. To ni nujno znak, da ste ustvarili slabo navado ali pokvarili nekaj, kar je prej delovalo.

Je kriva spalna regresija?

Izraz spalna regresija ste verjetno že srečali. Štirimesečna, osemmesečna, dvanajstmesečna … Če dovolj dolgo brskate po spletu, boste skoraj za vsako starost našli svojo regresijo. :)

Izraz staršem pomaga opisati obdobje, ko se otrokovo spanje poslabša. Ni pa vsako poslabšanje spanja dokaz, da otrok doživlja točno določeno razvojno regresijo. Prav tako ni mogoče napovedati, da bo vsak otrok pri določeni starosti spal slabše ali da bo takšno obdobje trajalo natanko dva tedna. Razvojne spremembe lahko vplivajo na spanje, vendar niso edina možna razlaga.

Kaj lahko povzroči nenadno pogostejše prebujanje?

Otrok morda usvaja nove gibalne spretnosti, doživlja spremembe v dnevnem ritmu ali potrebuje več bližine. Na spanec lahko vplivajo tudi bolezen, nelagodje, spremembe v družinskem vsakdanu ali spalnem okolju. Velikokrat se prepleta več dejavnikov. Zato ni posebej koristno, če vsako nenadno prebujanje pripišemo regresiji in zaključimo, da je treba samo počakati.

Včasih je čakanje povsem smiselno. Drugič pa je dobro pogledati, ali obstaja kaj, kar otroku trenutno otežuje spanje. Če se prebujanja pojavijo skupaj z znaki bolezni, bolečine, težav z dihanjem ali drugimi nenavadnimi simptomi, je pomembno najprej preveriti zdravstvene vzroke.

Naj zdaj spremenimo način uspavanja?

Ko otrok nenadoma začne slabše spati, starši pogosto dobijo občutek, da morajo nemudoma ukrepati. Spremeniti večerno rutino, ukiniti nočno hranjenje, prestaviti uro spanja ali začeti učiti samostojno uspavanje. Toda če je otrok prej dobro spal, bi se sama najprej vprašala, kaj se je spremenilo. Ne bi avtomatično spreminjala vsega, kar je do takrat delovalo. Če otrok v določenem obdobju potrebuje nekoliko več vaše pomoči ali bližine, to še ne pomeni, da bo odslej vedno tako. Po drugi strani pa tudi ni treba mesece vztrajati pri nečem, kar za vašo družino očitno ne deluje več.

Kdaj je čas za pomoč?

Vsaka slabša noč še ni razlog za skrb. Če pa se je nekajtedensko obdobje pogostejšega prebujanja spremenilo v mesece neprespanih noči, ste verjetno že pošteno utrujeni od stavka »to je samo faza«.

Tudi sama ne maram obljub, da bo vse minilo samo od sebe do naslednjega meseca. Morda bo. Morda pa obstajajo dejavniki, ki jih je vredno raziskati. Pri svetovanju zato ne gledam samo trenutnega spanja, ampak tudi, kako je otrok spal prej, kdaj so se težave začele in kaj se je v tem času spremenilo.

Otrokovo spanje se lahko spreminja, ne da bi to pomenilo, da ste kot starši naredili karkoli narobe.

Če se je vaš dojenček iz dobrega spalca nenadoma spremenil v malega ponočevalca in ne veste več, kako naprej, si lahko več o mojem individualnem svetovanju preberete na strani Moje storitve.

Lara, Sladko spanje